Vrtnarija

Storitve

• - svetovanje, zasaditev balkonskih cvetl. korit
• - zasaditev cvetličnih gredic
• - urejanje in zasaditev grobov
• - obrezovanje drevja, žive meje
• - urejanje, oskrba vrtov
• - setev trave, polaganje travne ruše
• - ostala vrtnarska opravila po dogovoru
• - hišniška opravila
• - dostava

Zgodovina

Vrtnarija ima svoje korenine že iz časov, ko se je naša dežela malo opomogla po 2. svetovni vojni ko so stari starši sedanjega vrtnarsko aktivnega rodu pričeli z vzgojo sadik zelenjave, nato pa še okrasnih rastlin. Seveda je bilo sprva vse bolj ljubiteljsko in so se sadike bolj ''šenkovale'' ali menjavale. Za zaslužek se je vse skupaj začelo bolj po sili razmer, ker je družina težko preživljala samo s plačilom v takratnih službah. Ob treh otrocih in novi hiši, ki je le počasi dobivala pravo podobo je vsak zaslužek prišel prav. Kasneje se je za vrtnarja izučil najstarejši sin, sedaj pokojni stric Tomaža Branka, France Brank, ki je vrtnarsko šolo obiskoval v Celju še včasih, ko sta bila internat in šola na mestu sedanje vrtnarije in srednje vrtnarske šole, ter še v časih, ko so bodoči fantje vrtnarji dežurali celo noč, ter nalagali na ogenj, da so bili rastlinjaki ogrevani. Ko je France Brank končal vrtnarsko šolo, je pričel nabirati delovne izkušnje vrtnarja po več vrtnarijah bližnje okolice npr. Kamnik, Volčji potok, Ljubljana(Rast), obenem pa počasi večal obseg domače vrtnarije, ki je bila še malo manjša od te, ki jo lahko obiščete danes. Za sedem let si je odšel nabirat izkušnje v tujino-Švico, kjer je bil v tistih časih že zelo priznan in dober vrtnar v proizvodnji balkonskih rastlin, ter zelo iskan kot dober snovalec lepih vrtov, parkov. Po smrti očeta se je vrnil v Slovenijo in postavil najprej dva steklenjaka (pred 30 leti), čez nekaj let pa še enega. Svoje izkušnje in znanje je prenašal na mlajše rodove. Svoje izdelke, uspehe so mu sodelavci in sam prenesli in dokumentirali na fotografije in diapozitive, ki jih ni kazal samo po predavanjih v raznih šolah, pač pa tudi ljudem, ki jih je to zanimalo, še posebej strankam, ki so prihajale na posvete za svoj novi okrasni vrt ali park. Žal je g.France Brank prekmalu zbolel, ter leta 1994 podlegel bolezni.

Nekaj več besed zanj ni bilo namenjenih kar tako, pač pa z namenom! Da je bil dober vrtnar, cvetličar, parkovni vrtnar še danes rad pove tudi bratov sin, Tomaž Brank, ki pravi, da je bil vse to z dušo in telesom, kot nekakšen umetnik, kar je na nek način res bil, kar se je odražalo tudi v njegovem življenju! Bil je vražje dober vrtnar in zelo dober in strog učitelj ob katerem je Tomaž nabiral izkušnje se učil. Naučil ga je tako veliko in dobro, da je v vrtnariji vodil proizvodnjo že od 7-ega razreda dalje, kajti to so bila že leta, ko je bil Tomažev učitelj-stric že bolan. Srednja vrtnarska šola v Celju je bila le še teoretična nuja in sploh ni bilo ne dvoma ne vprašanja kaj bo Tomaž po poklicu. Tomaž se še danes spominja, kako ga je stric učil prepoznavati recimo sorte pelargonij, dvojnih bršlink,... po listih, listnih obrobah, dlačicah na listni ploskvi itd. Kaj takega večina vrtnarjev v sedanjih časih ne zna, ker se opira na razne zapiske, etikete,... večini pa je tako ali tako pomembno le tisto za kar delajo!

Danes Tomaž Brank posluje v obnovljenih steklenjakih svojega strica, ter še dveh plastenjakih. Kot obrtnik posluje od maja leta 1995. Zanimivo je da je razen tujine izkušnje nabiral na istih lokacijah, kot njegov stric. Skoraj vsa ponudba na vrtnariji je sad lastne vzgoje.

Današnja vrtnarija Tomaža B. je res ena manjših v Sloveniji ali bolje ena redkih ki še bije bitko z velikimi. Toda ni vse v kvantiteti, pravi! Bistvo je kvaliteta in način kako je roža, cvetlica oddana kupcem! Tomaž še pravi, da ga zelo moti ta nori, divji tempo življenja, ki se odraža že pri vzgoji cvetlic, pri kateri sodobni vrtnarji po njegovem niso več vrtnarji ampak poslovneži in samo to, ter da bistvo vrtnarjenja in užitek pri vrtnarjenju prerašča tekma po biti in dobiti!?

Prisega na bolj tradicionalno vzgojo z ne preveč tehnike, ker ta ubija vrtnarski čut. Sam se je včasih čudil stricu, kako je lahko točno vedel, čutil, da je v rastlinjakih nekaj narobe, ne da bi šel pogledat. Ne boste verjeli, skoraj nezmotljiv je bil in to še tudi potem, ko je bil bolan in je bil v postelji, ter je v kontrolo poslal koga od domačih. Tomaža je bilo vedno strah, da se tega pa ne da naučiti, tako čutiti. Sedaj svoje izkušnje z ženo že počasi prenašata na svoje tri otroke.

Želja in načrti za vrtnarijo so, da bi se malo posodobila in ne povečala, ter da bi bila lepa, prepoznavna po kvaliteti doma vzgojenih rož, cvetja, ter po prijaznosti, ustrežljivosti in bolj osebnemu pristopu do strank, katerim se bo dalo vse potrebne informacije, nasvete, da bi bila stranka zadovoljna, ter da bi bile storitve vedno opravljene kvalitetno, kar je pogoj za zadovoljstvo obeh strani, stranke in nas.

Z NARAVO, CVETJEM OBDAN, S SONCEM OBSIJAN, LEPŠI JE VSAK DAN.